Verjetno vam, še posebej če ste iz Ljubljane, Šmarne gore ni potrebno posebej predstavljati.
Dejstvo, da je to najbolj obiskana gora na sončni strani Alp je bilo prav tako že večkrat zapisano.
Ostane nam le še, da vam predstavimo možnosti športno-rekreativnega udejstvovanja, ki vam jih nudi, pa zanje mogoče niti ne veste.
Vabi vas v vseh letnih časih – poleti v senco gozdnih krošenj, jeseni med kostanje, pozimi na sonce nad ljubljansko meglo, spomladi se pa tako in tako še ptički ženijo.
Izberite si SVOJO POT na NAŠO Šmarno goro in hkrati skušajte razumeti tudi NJENO in NJEGOVO pot; vsaka ima svoj čar, prostora pa je dovolj za vse.
Medtem ko sopihate proti vrhu, pa se ne pozabite ozreti na prečudovit svet, ki vas obdaja.
Prisluhniti gozdu ima svoj čar !
Na neštetih poteh, ki jo prepletajo vse povprek, so našli zatočišče tudi ljubitelji nekaterih ekstremnih športov, kot so: gorski teki, prosto plezanje, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, pozimi pa se najdejo primerni trenutki tudi za sankanje in smučanje.
Gora nudi sprostitev tako rekreativnim kot vrhunskim športnikom v naravnem okolju, v gozdu izven okov urbanega okolja, hrupa in smradu.
Tekmovalno najbolje organiziran je prav gotovo TEK na Šmarno goro, ki poteka vse tam od davnega leta 79; z uvrstitvijo v tekmovalni koledar Mednarodne zveze za gorske teke konec devetdesetih pa je pridobil tudi trdno oporo za mednarodno uveljavitev.
Tek poteka vsako leto prvo soboto v oktobru; redni udeleženci zadnjih let pa so poleg naših najboljših gorskih tekačev tudi nosilci medalj s svetovnih in evropskih prvenstev kot so: Izabela Zatorska, Angela Mudge, Anna Pihrtova, Andra Mayr, Lucio Fregona, Marco Degasperi, Emanuele Manzi, Jonathan Wyatt, Ahmet Arslan…
Nekoliko krajšo tradicijo ima Rekord Šmarne gore. Najkrajša pot iz Tacna na vrh je od nekdaj predstavljala svojevrsten izziv športnikom iz Ljubljane in okolice - test telesne pripravljenosti, ki je bil vedno "pri roki". Z organizacijo "Rekorda" smo le formalizirali to, kar smo počeli desetletja - preskušali, kdo pride prej na našo Goro.
Z razvojem gorskega kolesarjenja se je odprla dilema – človek brez ali človek s pomočjo tehnike?
V letih 2001 – 04 je dal odgovor na to vprašanje Šmarnogorski izziv, kjer se je pomerila peščica najboljših slovenskih gorskih tekačev in kolesarjev. Prihajajoča generacija športnikov bo verjetno podvomila v izide in se skušala ponovno dokazat na cesti iz Zavrha.
O vikrškem skalovju je bilo že veliko napisanega. Tam so se kalili skalaši, pol stoletja kasneje naši prvi himalajci, dandanes pa tam iščejo zavetje tečajniki in rutinerji, ki se šolajo ali ogrevajo za večje plezalske podvige.
Ravninski tekači so našli čudovit poligon na poteh in kolovozih, ki se ovijajo okoli Šmarne gore; izbor najlepših poti lahko najdete na tej spletni strani.